Otroški smeh

Škatlica presenečenja

Minilo je kar nekaj časa od moje zadnje objave. Preveč, a življenje ima svoj tok in določene obveznosti nam včasih ukradejo tiste minute, ki so sicer namenjene nam in našim prostočasnim dejavnostim.

Pred časom je nečakinja praznovala rojstni dan. Z možem sva ji kupila čudovite uhančke. A kako nekaj tako majhnega, zaviti tako, da bo atraktivno za otroka. Kako nekaj majhnega, spremeniti v nekaj velikega. Verjetno ste tudi vi naleteli na situacijo, ko je bilo darilo drobno, neka malenskot, mogoče darilna kartica ali denar v kuverti, in je izgledalo vse skupaj zelo borno. Zato ste nakupili še neko šaro zraven, ki je naredila volumen, čeprav je bila glavnina darila ravno tista drobna stvar. Naletela sem na simpatično idejo in nastalo je tole.

V naslovu že piše, da gre za škatlico presenečenja. Zadnje čase opažam, da so zelo popularn, a na nekoliko drugačen način. Te škatlice so narejena samo iz stranic in ob dvigu pokrova se te razprejo. Pokaže se nek sredinski motiv, na stranicah pa besedila z raznimi mislimi, željami, čestitkami, ipd. Moram priznati, da mi niso blizu, ker ne razumem njihovega namena, je pa v njih vloženo veliko truda.
 
Torej moja ima, po mojem mnenju, nekoliko bolj praktičen vidik. Sestavljajo jo štirje enako veliki predalčki, v katere lahko zapakirate malenkosti. Ko dvigneš pokrovček izgleda takole (P.S. tista štrleča ušeska sem popravila, ker sem jih opazila kasnjeje).

V mojem primeru sem v prvi predalček dala uhane, v drugega elastike za lase, v tretjem in četrtem pa so se skrivali bonboni in čokolada. Po tem, ko darilo odpre in (u)porabi, ji škatlica še vedno ostane za hranjenje kakšnih manjših njej pomembnih malenkosti, spominkov, ipd.


Škatlico sem izrezala iz črnega šeleshamerja. Najprej sem naredila osnovo škatlice. Nato sem naredila 4 "etuije" za predalčke, ki sem jih prilepila na osnovno obliko. Potrebovala sem še 4 predalčke ustreznih velikosti. Vse skupaj sem oblepila z okrasnim papirjem. Na predalčke, sem nalepila gumbe, ki služijo kot ročaji za odpiranje. Nazadnje sem naredila še pokrov. Verjetno se bom še kdaj lotila take škatlice, le da bom tokrat tudi na pokrov vključila nek trak ali gumb, ki bo olajšal odpiranje. Nečakinja je bila darila vesela in upam, da ji bo še dolgo služilo.

Torej če se kdaj znajdete v dilemi, kako zaviti drobno pozornost, vam toplo priporočam škatlico presenečenja.