Otroški smeh

Prve ne pozabiš nikoli

Še dobro, da imamo vso to tehnologijo. Vem, stavek je nekoliko sporen, vsaj z vidika zasebnosti in podobnih težav, ki nam jih povzroča moderno življenje, a hkrati smo lahko veseli, da jo imamo - tehnologijo.

Veliko vas uporablja Facebook in torej poznate njegovo funkcijo - spomini. Lahko bi se reklo, da gre za rubriko "Na današnji dan". In ravno ta funkcija me je spomnila na nekaj lepega. Te dni mineva 2 leti od kar sem izdelala svojo prvo voščilnico. Zdi se, da je od takrat minila cela večnost.

Voščilnico sem izdelala za takrat enoletno punčko. Vse kar sem imela so bile škarje, navaden luknjač, luknjač v obliki rožice, lepilo v stiku, ostanke šolskih barvic, risalne liste in nekaj barvnega papirja. Še danes težko verjamem, da mi je uspelo ustvariti tole.

Pikapolonica je ročno narisana in pobarvana. Mislim, da sem idejo dobila nekje na internetu. Balon sem posebej narisala, pobarvala, izrezala in nato nalepila.

Sledilo je rezanje. Najprej sem naluknjala en kup pikic, nato rožice in za konec sem izrezala še ograjo. Danes bi to šlo veliko hitreje, saj imam Szzix Big Shot in šablone, a takrat se mi ni niti sanjalo, da kaj takega obstaja. To je pravo ročno delo, kar se tudi nekoliko pozna :) Moram priznati, da se še danes spomnim, kako dolgotrajno je bilo lepljenje vseh teh belih pikic. A se je splačalo potruditi, se vam ne zdi?

 Še danes sem vesela, da sem lahko pričarala nasemh na usta male deklice, ki si je po besedah njene mami, od vseh vizitk izbrala ravno mojo in jo nosila naokoli, ko je bilo praznovanja že zdavnaj konec. Prve resnično ne pozabiš nikoli.