Otroški smeh

V slovo

Tebi teta

Slovesa so težka. Ne glede na to kako pričakovana ali nepričakovana so, ali so za kratek čas ali za vedno, gre za dokončna dejanja, ki v nas vzbujajo negativne občutke. S temi pa se ponavadi ne znamo soočiti, jih sprejeti in predelati. Le kdo bi se veselil žalosti, obupa, nemoči, nepravičnosti...?

Če se je prejšnji teden začel s praznovanjem in veseljem, se je končal z žalovanjem in bolečino. Tokrat sem morala zagristi v kislo jabolko sožalnice.

Ena najtežji vizitk, ki sem jo naredila. Glava je bila prazna. Nobene ideje, nobene ustvarjalnosti, samo en velik cmok v grlu in potoček solz. Še papirjev nisem imela ali okraskov v ta namen. Kljub temu, mi je uspelo narediti tole. (P. S. Napisi so v hrvaščini).

Rožice so iz Darilnice Klavdija. Papirji so neki stari ostanki od ne vem kod. Okrasni trak je spravljen ostanek od enega darila. Prozoren papir pa mislim, da je tudi iz Darilnice Klavdija.

Ta vezitka je zgolj za mojo dušo in slovo, ker se drugače zaradi nosečnosti ne morem posloviti. Ne prijavljam jo na noben izziv, vseeno pa bom vesela vaših komentarjev o samem izdelku.

Lep teden vam želim!